Svojo pot smo taborniki RMV začeli daljnega leta 1953, ko se je na pobudo prof. Draga Pahorja - brata Peruna začelo delovanje v Trstu, ki se je po začetnem zagonu preselilo tudi v Gorico leta 1959. Od tedaj so taborniško organizacijo vodile številne generacije, ki so Rod modrega vala pospremile skoraj do 60-letnice obstoja.

1953 - 1959

Duhovni predhodniki RMV so s pripravami in poskusnimi taborjenji začeli že v letih 1949 -1953, ki so privedli do ustanovitve prve taborniške Družine Belih galebov v Slovenskem dijaškem domu v Trstu 18. decembra 1953. 24. maja 1954 je prišlo do ustanovnega občnega zbora organizacije. Vodil jo je Drago Pahor - Perun.

Poleti je bilo že prvo taborjenje v Polzeli v Savinjski dolini, po široki propagandni akciji sta v naslednjem šolskem letu nastali dve novi družini isicer v Nabrežini (Zapadni mejaši) in na področju Barkovelj, Rojana in Grete (Morska zvezda). V naslednjih letih se je organizacija razširila še na Prosek (Šumeči bori, 1955), Škedenj (Žareči slap, 1956), na Opčine (Sokoli s Selivca, 1957). Članstvo so sestavljali v glavnem višješolci. Leto 1959 pa je v organizacijo prineslo dve veliki novosti: vključili so bili MČ-ji, organizacija pa se razširi na Goriško. 

1960 - 1969

Z občnim zborom leta 1960 postane starosta Edvin Švab - Mirko, sledil mu je leta 1963 Valter Brus - Tiger, nato pa starostovanje spet prevzame brat Perun (1964), v organizaciji pa je že čutiti krizo, ki je privedla do tega, da je
leta 1965 organizacija štela samo 15 aktivnih članov. Novo vodstvo je začelo znova – z najmlajšimi, vendar skupina je leta 1966 odpadlo. Tedaj se RMV le zvlekel iz globoke krize in postavljeni so bili temelji nove zgradbe. Starosta je postal Aldo Rupel - Skala, v letih 1967-68 so taborili z Zmajevim odredom iz Ljubljane, leta 1969 pa je bilo taborjenje spet samostojno. Da je organizacija spet živa in aktivna, je mogoče prebirati v glasilu Modri val, ki nastane prav takrat ter v nastajanju novih družin (na Goriškem Puntarskega travnika in Presihajočega jezera, v Dolini Strmega brega).

1970 - 1989

Skali je sledil Milan Pahor - Srnjak, ki je organizacijo vodil od leta 1974 do leta 1993. V sedemdesetih letih je pri RMV zelo živahno, saj nastajajo nove skupine, nekatere tudi izginjajo, a za časa svoje 30-letnice RMV prav gotovo doseže enega izmed svojih viškov. Dobra organizacijska struktura in številno članstvo sta porok za izjemen podvig – zlet v Sovodnjah, kjer se je zbralo 300 tabornikov iz cele Jugoslavije. Istega leta je izšla tudi prva brošura o zgodovini organizacije. Nato pa spet preobrat. Nova generacija, novo vodstvo, nove ideje ...

1990 - 1999

Ko v začetku 90-tih pride do prelomnih sprememb v tedaj jugoslovanskem in evropskem prostoru, odjeknejo tudi znotraj taborniških vrst. RMV se sooči z Zvezo tabornikov Slovenije o smernicah delovanja in medsebojnih odnosih. V tistih letih se vzpostavijo tudi stiki s skavtsko organizacijo SZSO, s katero je RMV organiziral tržaško postavitev razstave Skavti in gozdovniki na Slovenskem v tržaškem Kulturnem domu, s katero so se nekako začela praznovanja ob 40-letnici organizacije. Ena izmed najbolj posrečenih taborniških akcij ob tej priložnosti je prav gotovo bilo taborniško srečanje v Bovcu Nazaj ... v taborniški raj, ko so se sedanji in nekdanji taborniki prvič srečali na trodnevnem taborjenju. Takrat je organizacija dobila tudi prvi dve starosti ženskega spola: Vlasta Jarc - Zvezda in Živka Persič - Podlasica. Skupaj sta starostovali do leta 1997, nato je RMV vodila Podlasica s svojo ekipo do leta 2000, ko sta vajeti prevzela Irina Čebulec – Vidra in Janko Andolšek – Kozorog.

Od leta 2000 do današnjih dni

V zadnjem obdobju se je organizacija usmerila predvsem v izobraževanje članov in vse večji aktivni prisotnosti RMV-ja med taborniki v Sloveniji in civilni družbi. Tako so se mnogi bratje in sestre udeležili raznih tečajev, ki jih organizira Zveza tabornikov Slovenije (življenje v naravi, orientacija, spoznavanje rastlin, vodniški tečaji ...) kot tudi velikih taborniških akcij tako na mednarodni kot na vseslovenski ravni (jamboreeji, zleti, tekmovanja). Leta 2003 smo tako praznovali svojo polstoletno obletnico s slavnostno Akademijo v tržaškem kulturnem domu in izidom prvega natisa taborniških priročnikov. Leto je minilo tudi v znamenju ponovnega skupnega druženja na Raj-u v Bovcu.
Sredi prvega desetletja je vodstvo rodu prevzela Majna Pangerc – Mavrica. Okrepljeno vodstvo je s propagandnimi akcijami Odprta vrata v naravo in vse pestrejšim letnim programom vložilo veliko svežine v organizaciji. Članstvo se je po majhnem padcu ponovno ustalilo krepko čez 120 članov. Leta 2006 smo se ponovno približali sorodni skavtski organizaciji in deset dni preživeli na skavtskem jamboreeju v Terski dolini.

RMV danes

Štafetno palico starostovanja je leta 2007 prevzela Veronika Sossa – Kresnica, ko je ob koncu prvega desetletja novega tisočletja RMV dosegel dokaj lepe uspehe. Vrnili smo se s taborniškimi družinami v mestna središča Trsta in Gorice. Ponovno je zaživela tudi družina Zapadnih mejašev v Saležu, postopoma pa je vodstvo odpravilo upad delovanja na Goriškem z obuditvijo dveh taborniških družin, ki delujeta med Doberdobom, Štandrežem in Vrhom.
Vse bolj smo postali aktivni tudi v sklopu sodelovanja z drugimi društvi, ki delujejo tako na kulturnem kot na športnem področju. Luč je zagledala tudi taborniška spletna stran, vse večjo pozornost pa smo posvetili komunikaciji in stikom s starši, s katerimi smo izpeljali tudi serijo skupnih izletov in akcij.
Ob taborjenjih in izletih se je taborniška ponudba z leti bistveno spremenila in aktualizirala. Pozornost posvečamo tudi ekološkim in humanitarnim pobudam. V letih 2011 in 2013 smo uspešno sodelovali na dobrodelni akciji zbiranja papirja Nov papir za novo upanje, sodelovali pa smo tudi na čistilnih akcijah v krajih, kjer redno delujemo. Bivakiranja, smučarski vikendi in kulinarična tekmovanja so si izborili mesto v letnem programu rodovih akcij, med temi tudi Bazoviški orientacijski pohod v sklopu praznovanj obletnice ustrelitve štirih bazoviških junakov. Ob 40-letnici TPPZ Pinko Tomažic smo se posvetili tudi petju, predvsem partizanski pesmi, katero smo od soja tabornega ognja ponesli pod reflektorje Cankarjevega doma in v športne palače v Stožicah.
Na pragu 60-letnice organizacijo vodi Andrej Marušič – Volnik. Delovanje je razpršeno med sedmimi družinami na Tržaškem in Goriškem, ki se srečujejo po vaseh in v mestu.
Trenutno Rod modrega vala šteje preko 130 članov.