I cookie ci aiutano a fornire i nostri servizi. Utilizzando tali servizi, accetti l'utilizzo dei cookie da parte nostra. Per saperne di più...

Ta spletna stran uporablja piškote drugih spletnih mest, ki omogočajo merjenje obiskanosti in boljšo uporabniško izkušnjo. Z zaprtjem tega obvestila, ogledom strani, odprtjem katerikoli povezave ali katerikolim nadaljevanjem brskanja soglašam z namestitvijo piškotov. Več informaciji...

Accetto - Sprejmem

Novice

P1050511
Lutkovno gledališče in Ljubljanski grad
17-02-2014

Medvedki in čebelice so 15. februarja preživeli pravi kulturno-ljubljanski dan. Zjutraj smo se zbrali v Sežani na avtobusni postaji, od koder smo se odpeljali v Ljubljano. Čudo prečudo: bili smo točni kakor švicarska ura. Niti goriška četa, ki je prišla v Sežano iz daljne Gorice, ni zamujala ... Za to je tudi tokrat poskrbel brat Kres.

Ko smo prispeli v Ljubljano, smo se najprej srečali z našimi starejšimi GG-ji, PP-ji in starimi grčami, ki so se s Samorastniki pripravljali na geocatching.

MČ-ji  so se nato odpravili v Lutkovno gledališče, kjer so si ogledali zabavno predstavo »Pazi, Pika!« Bili so presenečeni, saj je v dvorani kar mrgolelo otrok ... Kmalu pa jih je predstava zamotila in povsem prevzela. Nogometaš Messi, njegovi prijatelji, predvsem pa Pika Nogavička in Peter Klepec so poskrbeli, da nam dobro uro sploh ni bilo dolgčas.

Po predstavi nas je čakalo pravo presenečenje. Vse tabornike je Pika Nogavička povabila na oder, kjer jih je naučila njen ples in nekaj pravih taborniških trikov.

Ker čas hitro mine, smo se morali posloviti od igralcev, ki so se po predstavi z nami pogovarjali in nam razkrili nekaj gledaliških skrivnosti, in se odpravili k vzpenjači, da gremo na ogled gradu.

V vzpenjači je bilo kar zanimivo ... Nekateri bratci so bili tako navdušeni, da so kar vriskali od veselja (še dobro, da nas ni nihče slišal, saj smo imeli RMV-jevci rezervirano celo vzpenjačo za tabornike, ki se jim tisti dan pač ni ljubilo, da bi šli na grad peš ... )

Na gradu nas je sprejela prijazna vodička, od katere smo izvedeli marsikaj. Moramo pa priznati, da se tudi ona od nas marsikaj naučila. Zdaj npr. ve, kako se po »domače« ali po »taljansko« reče top, meč ali sablja. Beseda »kanon«, s katero smo imenovali top, ji je bila tako všeč, da jo je začela uporabljati še sama.

Čas pač hitro mine ... in že spet smo na vzpenjači, s katero se spustimo nazaj v Ljubljano. Medtem ko čakamo na naše starejše bratce, gremo na sprehod do tržnice, potem pa še do Prešernovega trga, kjer posnamemo našo že tradicionalno sliko pod Prešernom (v Brezinem fotoaparatu so namreč še lanske slike tabornikov pod kipom, ko smo v dežju tavali po Ljubljani, ker smo čakali na koncert s Pinkoti).

Prijeten taborniški izlet se je tako zaključil ... Se vidimo na naslednji akciji!